Slovenija - četrtek, 19.01.2012 Tekst: Vanja Brkić
Ljubljana - Razpis za prodajo ustanoviteljskih pravic v Železniškem zdravstvenem domu, ki so ga Slovenske železnice objavile lansko leto, še vedno sproža očitke o privatizaciji javnega zdravstva.
(Foto: Tomaž Zajelšnik)
Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki je včeraj predstavilo svoje zahteve, kako izboljšati javno zdravstvo, med drugim poziva k takojšnjemu preklicu objavljenega javnega razpisa za prodajo ustanoviteljskih pravic. "Pri tem razpisu gre po našem mnenju za dejanje z očitnimi znaki korupcije, ki je v zasebno korist in v škodo javnemu interesu," je njihovo stališče pojasnila članica gibanja Julijana Bizjak Mlakar.
Prepričana je, da bi država morala Železniški zdravstveni dom prenesti nazaj v državno last oziroma v last Mestne občine Ljubljana. Čeprav je direktorica področja za nepremičnine pri Slovenskih železnicah Nataša Turšič minuli teden zagotovila, da ustanoviteljskih pravic zaradi zakonodaje ne smejo prenašati brezplačno, pa Bizjak-Mlakarjeva vztraja, da je brezplačen prenos pravic povsem mogoč. "Če ne drugače, lahko država omogoči brezplačen prenos pravic s sprejetjem ustreznega zakona," je bila neomajna Bizjak-Mlakarjeva.
Marjeta Šibav, prav tako članica gibanja, je ob tem opozorila, da so tri od sedanjih parlamentarnih strank, in sicer Pozitivna Slovenija, SD in DeSUS, pri izpolnjevanju njihove ankete obljubile vrnitev Železniškega zdravstvenega doma v državno last oziroma prenos pravic na Mestno občino Ljubljana. Šibavova je razočarana, ker nobena od teh političnih strank ni storila še ničesar v to smer. Zaskrbljena pa je tudi zato, ker stranki SDS in Državljanska lista Gregorja Viranta na njihovo anketo sploh nista odgovorili, zato njihovega stališča do težav z zdravstvenim domom sploh ne poznajo.
Dnevnik 18.1.2012: Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva s pozivom politikom po potrebnih spremembah
Ljubljana - Javno zdravstvo se ruši pred našimi očmi, opozarjajo v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Zato so na poslance in politične stranke naslovili tudi pisni poziv k bolj odgovorni zdravstveni politiki. Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, odgovorov še niso Članica gibanja in poslanka SD v prejšnjem sklicu Julijana Bizjak Mlakar je na novinarski konferenci izpostavila, da se politična elita ukvarja z bojem za oblast, hkrati pa je neobčutljiva na socialno pravičnost.
Članica gibanja in poslanka SD v prejšnjem sklicu Julijana Bizjak Mlakar je na novinarski konferenci izpostavila, da se politična elita ukvarja z bojem za oblast, hkrati pa je neobčutljiva na socialno pravičnost. Po njenem mnenju se namreč s socialno in drugo zakonodajo prenaša finančno breme krize na pleča najbolj revnih in srednjega sloja, medtem ko je prepričana, da bi morali to breme nositi vsi.
(Foto: Jaka Gasar)
V zdravstvu se nadaljuje kaotično stanje, ki koristi bogatim elitam in škodi ostalemu prebivalstvu, je še dodala nekdanja poslanka. Spomnila je na privatizacijo zdravstva, ki da povzroča družbeno razslojevanje, povečuje stroške za zdravstveno varstvo in manj premožnim državljanom omejuje dostopnost do zdravstvenih storitev.
V gibanju so namreč prepričani, da na tem področju vlada sistemska korupcija. Kot je razložila članica gibanja Marjeta Šibav, ministrstvo za zdravje ne izvaja nobenega nadzora nad podeljevanjem koncesij. Direktorji javnih zavodov po njenih besedah dovoljujejo, da se nekatere programe opravlja v konkurenčnih javnih zavodih.
Prav tako pa da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije "z roko v roki" z ministrstvom za zdravje sklepa pogodbe z izvajalci zdravstvenih programov, ki pa nimajo ne prostorov ne primerne opreme. Izvajalec pa nato sklene pogodbo z javnim zavodom, ki ta program izgubi, je pojasnila Šibavova. Na ta način se javno zdravstvo zlorablja v korist zasebnikov, menijo v gibanju, kjer so tudi prepričani, da politika spodbuja komercializacijo zdravstva.
Zato so na politike v nedeljo naslovili poziv s sedmimi cilji oz. potrebami po spremembah. V gibanju poudarjajo, naj se javno zdravstvo izvaja v nepridobitnih organizacijah, kjer bodo presežek prihodkov uporabljali za izboljševanje javnega zdravstvenega varstva. Javno zdravstvo je treba ločiti od zasebne dejavnosti, vztrajajo. Vključevanje zasebnih izvajalcev v javno naj bo zato le v izjemnih primerih. Od zdravnikov zato zahtevajo, naj se odločijo, ali bodo delali v javni ali zasebni sferi.
Hkrati je potrebno izboljšanje organizacije javnega zdravstva, med drugim tudi z ukinitvijo podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Po mnenju gibanja je treba ponovno vzpostaviti tudi univerzalno zdravstveno varstvo ter zagotoviti soudeležbo državljanov pri odločitvah na zdravstvenem področju. Obenem so v dopisu izpostavili še potrebo po preklicu razpisa o prodajo Železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani, ki naj bo spet last države.
MMC RTV SLO dne 18.1.2012 Javno zdravstvo se ruši pred našimi očmi
Cilji in zahteve Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva
18. januar 2012 ob 15:12 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
"Javno zdravstvo se ruši pred našimi očmi," so opozorili v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Političnim strankam in poslancem so zato poslali poziv k bolj odgovorni zdravstveni politiki.
Novinarjem so pri predstavitvi ciljev gibanja povedali, da stranke na poziv še niso odgovorile. Članica gibanja in nekdanja poslanka SD-ja Julijana Bizjak Mlakar je poudarila, da se politična elita ukvarja z bojem za oblast, hkrati pa je neobčutljiva na socialno pravičnost. Bizjak Mlakarjeva meni, da se s socialno in drugo zakonodajo prenaša finančno breme krize na pleča najrevnejših in srednjega sloja, čeprav je prepričana, da bi morali breme krize nositi vsi.
Dodala je, da se v zdravstvu nadaljuje kaotično stanje, ki koristi bogatim elitam in škodi preostalemu prebivalstvu. Ob tem je spomnila na privatizacijo zdravstva, ki po njenem mnenju povzroča družbeno razslojevanje, povečuje stroške za zdravstveno varstvo in manj premožnim državljanom omejuje dostopnost do zdravstvenih storitev.
"Sistemska korupcija v zdravstvu" Kot je pojasnila članica gibanja Marjeta Šibav, so v gibanju prepričani, da na tem področju vlada sistemska korupcija. Pojasnila je, da ministrstvo za zdravje ne izvaja nadzora nad podeljevanjem koncesij, direktorji javnih zavodov pa ne dovoljujejo, da se nekatere programe opravlja v konkurenčnih javnih zavodih.
Prav tako po njenih besedah Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije "z roko v roki" z ministrstvom za zdravje sklepa pogodbe z izvajalci zdravstvenih programov, ki nimajo ne prostorov ne primerne opreme. Izvajalec nato sklene pogodbo z javnim zavodom, ki ta program izgubi, je dodala Šibavova. Tako se javno zdravstvo zlorablja v korist zasebnikov, trdijo v gibanju in dodajo, da taka politika spodbuja komercializacijo zdravstva.
Sedem ciljev gibanja Zato so političnim strankam in poslancem v nedeljo poslali poziv s sedmimi cilji oz. potrebami po spremembah. Poudarili so, da se mora javno zdravstvo izvajati v nepridobitnih organizacijah, v katerih bodo presežek prihodkov uporabljali za izboljševanje javnega zdravstvenega varstva. Opozorili so, da je javno zdravstvo treba ločiti od zasebne dejavnosti. Vključevanje zasebnih izvajalcev v javno naj bo zato le v izjemnih primerih. Od zdravnikov zato zahtevajo, naj se odločijo, ali bodo delali v javni ali zasebni sferi.
V gibanju so prepričani, da je treba izboljšati organizacijo javnega zdravstva, tudi z ukinitvijo podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Ponovno je, po njihovem mnenju, treba vzpostaviti univerzalno zdravstveno varstvo in zagotoviti soudeležbo državljanov pri odločitvah na zdravstvenem področju. V dopisu so izpostavili še potrebo po preklicu razpisa o prodaji Železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani, ki bi po njihovem mnenju moral spet postati last države.
Julijana Bizjak Mlakar pravi, da za zahtevami gibanja stoji 74 tisoč ljudi, ki so prispevali svoje podpise.
(Foto: Saša Despot)
“Zdravnik naj se odloči, ali bo delal v javni ali zasebni zdravstveni dejavnosti. Sedenje na obeh stolih omogoča zlorabe javnega zdravstva za pridobivanje zasebnih koristi,” je včeraj vnovič opozorila Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva.
Gibanje zato med drugim zahteva, naj se končno pravno, finančno in organizacijsko loči izvajanje javnega zdravstva in zdravstva, ki se izvaja za trg. Pismo, v katerem so navedene še štiri druge zahteve – tudi da je treba izboljšati organizacijo javnega zdravstva in dostopnost zdravstvenih storitev omogočiti vsem –, je gibanje poslalo vsem 90 poslancem. Za zdaj se ni nihče od njih odzval pisno, ustno ali s povabilom na sestanek. “Smo pa opazili strahovito povečan obisk spletne strani,” pravi Bizjak Mlakarjeva.
Kenda ali Klokočovnik
Na vprašanje, ali niso zahteve natanko enake kot že vsa leta, odgovarja: “Minister Marušič ni naredil nič. Na vse te težave sem ga opozarjala že kot poslanka.” Ali bi bil kot zdravstveni minister po njenem mnenju torej učinkovitejši Rajko Kenda, strokovni direktor pediatrije in šef zdravstvenega sveta, odgovarja, da ga premalo pozna. Zagotovo pa si na tem mestu ne želi videti Tomislava Klokočovnika, ki se je tudi že omenjal za to funkcijo.
Vse bliže Romuniji
Referendum. Bizjak Mlakarjeva se je odzvala tudi na razprave o spremembah referendumske zakonodaje: “Politika se zelo angažira, da bi imeli ljudje manj besede. To vodi v razmere, kot jih imajo v Romuniji, v proteste.”
“Levi” ministri“
V vseh letih smo imeli slabo roko pri izbiri ministrov. Vsi so bili bolj levi, pa ne mislim politično, ker je bilo narejenih kup stvari, ki se ne bi smele zgoditi,” je do razmer v zdravstvu kritičen tudi Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik, ki vodi ordinacijo za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Opozarja, da koncesionarji v zdravstvu prevzemajo le najdonosnejše programe. Meni, da bi morali v Sloveniji najprej jasno opredeliti zdravstveno mrežo – kaj imamo kje, kdo kaj dela in zakaj. “Tega nihče noče narediti, ker bi potem vse te kolobocije izginile in delo na več koncih ne bi bilo več mogoče,” razlaga. Zdaj nekateri zdravniki postajajo celo “trgovci s programi”. Ko jih od zavoda za zdravstveno zavarovanje dobijo, jih “prodajo naprej bolnišnicam”, sami pa poberejo provizijo, pa anomalije opisujejo v gibanju.
SIOL 18.1.2012 Slovenija je vse manj socialna država
"V Sloveniji imamo že okoli 400 tisoč revežev in le 50 tisoč tistih, ki sodijo v krog socialnih podpirancev, kamor sodijo tudi tisti, ki jim plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje."
Omenjeno po besedah mag. Julijane Bizjak Mlakar, višje predavateljice menedžmenta v zdravstvu, zavarovalniške strokovnjakinje in nekdanje poslanke, pomeni, da smo bolj šibka socialna država. "Omogočiti, da vsi pridejo do zdravstvenega varstva v bistvu pomeni majhna finančna sredstva, hkrati pa po vseh raziskavah vpliva na povečanje bruto domačega proizvoda."
Politične elite so neobčutljive za socialno pravičnost
V Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ugotavljajo, da se politična elita ukvarja le z bojem za oblast, s tem pa zaostruje politično in gospodarsko krizo, hkrati pa je zelo neobčutljiva za socialno pravičnost. "S pomočjo nove socialne in ostale zakonodaje ter tudi s pomočjo intervencijskih ukrepov in ukrepov, ki jih še predvideva, je namreč razvidno, da želi finančna bremena krize prenašati zlasti na pleča tistih najrevnejših in srednjega sloja. Za najpremožnejše pa se načrtuje še dodatne privilegije," pove Bizjak Mlakarjeva. Po njenih besedah se tudi v zdravstvu nadaljuje kaotično stanje, ki najbolj koristi premožnim elitam, škodi pa ostalemu prebivalstvu. "Računsko sodišče že od leta 2000 naprej izreka negativna mnenja ministrom za zdravje na področju podeljevanja koncesij in upravnega nadzora, pa se glede tega nič ne spremeni."
V omenjenem gibanju opozarjajo, da državljanke in državljani zadnjih dvajset let plačujejo vlade, ministre, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in druge na najvišjih funkcijah zato, da bi varovali javni interes, v resnici pa so ravno oni tisti, ki razgrajujejo zdravstvene domove in bolnišnice, kar koristi zlasti zasebnikom. "Pri tem bi opozorili tudi na nedavni razpis ZZZS, kjer so se znova, tako kot v preteklosti, določeni zdravstveni programi vzeli bolnišnicam, in sicer so se tisti programi, ki so bolje plačani in ovrednoteni, prenesli na zasebnike, ki storitve opravljajo na profitni osnovi. Ob tem pa se te storitve opravljajo večinoma s kadri bolnišnic in tudi v njihovih prostorih, torej se spet zlorablja javno v korist zasebnega. In čeprav so se pojavile številne zahteve o ponovitvi razpisa, odgovorni o tem niso hoteli nič slišati."
Država iz izpitih delavcev dela socialne podpirance
Marjeta Šibav, članica Konfederacije sindikatov, organov Sindikata zdravstvenega in socialnega varstva Slovenije in Komisije za varstvo pravic pacientov pri ministrstvu za zdravje, pravi, da ministrstvo za zdravje med drugim ne vrši nadzora nad zdravstvenimi zavodi, ki so v javni mreži, zato se v zdravstvenih domovih in bolnišnicah vrši sistemska korupcija. "Direktorji javnih zavodov zaposlenim v zdravstvu dovoljujejo, da opravljajo dela pri konkurenčnem zasebnem zavodu, kar pomeni, da s tem odtujujejo program lastnemu javnemu zavodu. Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe v času ministra Boruta Miklavčiča je storila veliko slabega za javno zdravstvo."
Dr. Aleksander Doplihar opozarja, da je gospodarska recesija pripeljala do tega, da se število ljudi v njihovi ambulanti stalno povečuje.
Dr. Aleksander Doplihar, zdravnik prostovoljec in vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, pa opozarja, da je gospodarska recesija pripeljala do tega, da se število ljudi v omenjeni ambulanti stalno povečuje, situacije pa so vse težje. "Država bi zato morala nujno nekaj ukreniti. Mi se bojujemo že dvajset let, da bi uredili zavarovanje za vse ljudi, ki so socialno ogroženi. Dodatno zavarovanje, tistih 27 evrov, za nekoga, ki ima visoko plačo, ne pomeni nič in ravno to je glavna ovira pri odločanju naših poslancev, ki še vedno menijo, da se imajo vsi pravico in možnost zavarovati. To seveda drži, vendar mnogi teh 27 evrov preprosto nimajo," pove Doplihar. Prav tako je izpostavil, da zdajšnje parlamentarne stranke v svojih programih nimajo nujnih socialnih usmeritev, kljub temu da se opredeljujemo za socialno državo. "Naša država je socialna le toliko, kolikor iz izpitih slovenskih delavcev dela socialne podpirance," odločno konča Doplihar.
Zaradi vsega omenjenega so na poslance in vse parlamentarne politične stranke naslovili dopis, v katerem so jim predstavili cilje in zahteve Gibanja ter jih ob tem spomnili, da jih je podprlo več kot 74 tisoč državljank in državljanov.
Cilji in zahteve Gibanja na kratko:
1. Javno zdravstveno varstvo je javna služba, namenjena skrbi za zdravje ljudi, ne pa dobičku izvajalcev – zato naj se izvaja v nepridobitnih organizacijskih oblikah
2. Le izjemoma vključevati zasebne izvajalce v javno mrežo
3. Ločiti javno od zasebne zdravstvene dejavnosti
4. Izboljšati organizacijo javnega zdravstva
5. Ponovno je treba vzpostaviti univerzalno zdravstveno varstvo, t. j. omogočiti dostop do zdravljenja iz javnih sredstev vsem državljanom RS, ki bivajo v Sloveniji, in tujcem, ki bivajo v Sloveniji več kot tri mesece
6. Zahtevamo soudeležbo državljanov pri odločitvah o zdravstvu
7. Železniški zdravstveni dom Ljubljana, ki je bil brezplačno prenesen na Holding Slovenske železnice, d. o. o., ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, naj se vrne v last države Slovenije
Andreja Rebernik Foto: Sebasijan Kavčič, Bor Slana
