"Javno zdravstvo se ruši pred našimi očmi," so opozorili v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Političnim strankam in poslancem so zato poslali poziv k bolj odgovorni zdravstveni politiki.

Novinarjem so pri predstavitvi ciljev gibanja povedali, da stranke na poziv še niso odgovorile. Članica gibanja in nekdanja poslanka SD-ja Julijana Bizjak Mlakar je poudarila, da se politična elita ukvarja z bojem za oblast, hkrati pa je neobčutljiva na socialno pravičnost. Bizjak Mlakarjeva meni, da se s socialno in drugo zakonodajo prenaša finančno breme krize na pleča najrevnejših in srednjega sloja, čeprav je prepričana, da bi morali breme krize nositi vsi.

Dodala je, da se v zdravstvu nadaljuje kaotično stanje, ki koristi bogatim elitam in škodi preostalemu prebivalstvu. Ob tem je spomnila na privatizacijo zdravstva, ki po njenem mnenju povzroča družbeno razslojevanje, povečuje stroške za zdravstveno varstvo in manj premožnim državljanom omejuje dostopnost do zdravstvenih storitev.

"Sistemska korupcija v zdravstvu"
Kot je pojasnila članica gibanja Marjeta Šibav, so v gibanju prepričani, da na tem področju vlada sistemska korupcija. Pojasnila je, da ministrstvo za zdravje ne izvaja nadzora nad podeljevanjem koncesij, direktorji javnih zavodov pa ne dovoljujejo, da se nekatere programe opravlja v konkurenčnih javnih zavodih.

Prav tako po njenih besedah Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije "z roko v roki" z ministrstvom za zdravje sklepa pogodbe z izvajalci zdravstvenih programov, ki nimajo ne prostorov ne primerne opreme. Izvajalec nato sklene pogodbo z javnim zavodom, ki ta program izgubi, je dodala Šibavova. Tako se javno zdravstvo zlorablja v korist zasebnikov, trdijo v gibanju in dodajo, da taka politika spodbuja komercializacijo zdravstva.

Sedem ciljev gibanja
Zato so političnim strankam in poslancem v nedeljo poslali poziv s sedmimi cilji oz. potrebami po spremembah. Poudarili so, da se mora javno zdravstvo izvajati v nepridobitnih organizacijah, v katerih bodo presežek prihodkov uporabljali za izboljševanje javnega zdravstvenega varstva. Opozorili so, da je javno zdravstvo treba ločiti od zasebne dejavnosti. Vključevanje zasebnih izvajalcev v javno naj bo zato le v izjemnih primerih. Od zdravnikov zato zahtevajo, naj se odločijo, ali bodo delali v javni ali zasebni sferi.

V gibanju so prepričani, da je treba izboljšati organizacijo javnega zdravstva, tudi z ukinitvijo podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Ponovno je, po njihovem mnenju, treba vzpostaviti univerzalno zdravstveno varstvo in zagotoviti soudeležbo državljanov pri odločitvah na zdravstvenem področju. V dopisu so izpostavili še potrebo po preklicu razpisa o prodaji Železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani, ki bi po njihovem mnenju moral spet postati last države.