|
O gibanju
|
Ustanovitev in vloga gibanja |
|
Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je bilo ustanovljeno 20. junija 2006. Od tedaj dalje deluje neprekinjeno.
Ustanovljeno je bilo kot odziv na škodljivo privatizacijo in komercializacijo zdravstva, ki jo je s pospešenim podeljevanjem koncesij izvajal tedanji minister za zdravje Andrej Bručan, za njim pa še ministrica Zofija Mazej Kukovič. Gibanju je uspelo zaustaviti privatizacijo zdravstvenih domov. Posledice razgradnje zdravstvenih domov pa so ostale. Več kot 30% zdravstvenih domov ne more več izvajati vseh zakonsko določenih nalog zdravljenja prebivalstva, za katerega so zdravstveni domovi zadolženi. Odgovornosti za razgradnjo zdravstva ni doslej nosil še nihče!
Naslednji poskus privatizacije premoženja javnih zavodov in komercializacija dejavnosti javnih zavodov je potekal v času vlade Boruta Pahorja, ministrov za zdravje Boruta Miklavčiča in Dorijana Marušiča ter ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs. Sporni Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti ministra Boruta Miklavčiča je razkril enake oz. podobne privatizacijske namene nove oblasti, kot smo jim v Gibanju nasprotovali pod prejšnjo oblastjo. Gibanje je postalo moteče za oblast, ker je javnost seznanjalo s pravo vsebino spornega zakona. To je po naši oceni botrovalo tedanjim sicer neuspešnim poskusom ukinitve Gibanja.
Zaradi odpora javnosti je bil umaknjen sporni privatizacijski zakon Boruta Miklavčiča. Hkrati sta minister Borut Miklavčič in ministrica Irma Pavlinič Krebs pripravila Odlok o prodaji državnega premoženja, s katerim sta želela prodati tri bolnišnice in zemljišča na elitnih lokacijah v Ljubljani, čeprav te bolnišnice javno zdravstvo potrebuje. Odlok je bil netransparenten in pripravljen v nasprotju z zakonom. Prodajo treh bolnišnic smo uspeli preprečiti.
Nato je vlada želela privatizirati in komercializirati vse javne zavode in ne le tistih s področja zdravstva s pomočjo krovnega zakona o javnih zavodih Irme Pavlinič Krebs. Predlog zakona je v končni verziji nosil naziv Predlog Zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena. Po tem zakonu bi se lahko premoženje vseh javnih zavodov preneslo z države in občin na same javne zavode, ki bi se jih lahko preoblikovalo v neke vrste komercialna podjetja z upravami, direktorji in nadzornimi sveti. Uporabniki bi v tako preoblikovanih javnih zavodih izgubili svoj dosedanji vpliv na delo javnih zavodov. S prenosom premoženja z države in občin na javne zavode bi se izgubila javnost postopkov odsvajanja premoženja javnih zavodov. Predvidena je bila možnost vstopa zasebnega kapitala v lastnino javnih zavodov. To je bil načrt, po katerem bi lahko premoženje javnih zavodov postopno in skrito očem javnosti izginilo v zasebnih žepih. Odprla bi se tudi vrata koncesijam v zdravstvu brez ustreznih omejitev.
Gibanje je tudi tokrat odigralo pomembno vlogo in se skupaj z drugo civilno družbo učinkovito uprlo privatizacijskim težnjam vlade. Sporni Predlog Zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena ministrice Irme Pavlinič Krebs je bil umaknjen tik pred zadnjimi postopki sprejemanja v Državnem zboru RS. Zaradi predčasnih volitev vlada ni uspela vložiti posameznih področnih zakonov, ki so bili nekateri že pripravljeni z enako ali podobno vsebino kot sporni krovni zakon ministrice Irme Pavlinič Krebs. |
|
|
Trenutno število čanov Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je 74.240 |
|
Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva vodi kolektivni organ, imenovan Kolegij gibanja. Kolegij gibanja sestavljajo najmanj 3 člani Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva in drugi člani Gibanja v skladu s Pravili o delovanju Gibanja. V skladu s Pravili o delovanju Gibanja lahko Gibanje preneha obstajati oziroma se preoblikuje le v primeru, če s tem soglašajo vsi člani Gibanja. Osebe, ki si prizadevajo za ukinitev Gibanja v nasprotju s Pravili o delovanju Gibanja, ne morejo biti člani Kolegija gibanja. |
|
Iniciativni odbor gibanja |
|
mag. Julijana Bizjak Mlakar - pobudnica ustanovitve gibanja,
Anita Albreht, Marjan Beričič, Ana Bilbija, mag. Sonja Borštnar, mag. Polona Brcar, dr. Maja Breznik, Francka Četkovič, dr. Andreja Črnak Meglič, dr. Srečo Dragoš, dr. Ivan Eržen, Uroš Fekonja, mag. Zlatko Fras, Vinko Gobec, dr. Spomenka Hribar, dr. Maca Jogan, dr. Dušan Keber, Dragica Kekec, dr. Rajko Kenda, mag. Irena Kirar Fazarinc, Tatjana Kosovel, dr. Mateja Kožuh Novak, dr. Tone Kramberger, Nevenka Lekše, dr. Vesna Leskošek, Bojana Leskovar, Sonja Lokar, Biserka Marolt Meden, dr. Jože Mencinger, dr. Vlado Miheljak, Jelka Mlakar, dr. Josip Rastko Močnik, Karel Nemec, mag. Dunja Obersnel Kveder, Metka Petek Uhan, Dušan Podgornik, Vika Potočnik, dr. Marjan Premik, Zvonko Rauber, dr. Andrej Rus, mag. Dušan Semolič, dr. Marjan Smrke, Alojzija Strle, Jožica Subotič, Branimir Štrukelj, Jože Šumak, Anka Tominšek, dr. Niko Toš, Miha Ulčar, dr. Mirjana Ule, Darja Vižintin, mag. Simon Vrhunec, Štefan Vučak, Jože Zupančič, Anton Židanik |
|
Pobudniki za ustanovitev Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva smo državljani in državljanke Slovenije, ki zaskrbljeno ugotavljamo, da se spreminjajo temeljne vrednote, načela in cilji zdravstvenega varstva, na katerega smo Slovenci upravičeno ponosni. Slovensko zdravstvo je vzdržalo številne preizkušnje, med njimi tudi tranzicijsko obdobje, v katerem so se zrušili zdravstveni sistemi v malone vseh tranzicijskih državah.
Pobudniki gibanja menimo, da bi moral slovenski zdravstveni sistem še naprej temeljiti na visoki stopnji solidarnosti pri financiranju zdravstvenega varstva in na prevladujočem javnem načinu njegovega izvajanja. V zadnjem desetletju se je delež sredstev, ki se zbere z neposrednimi zasebnimi plačili in zasebnim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, povečal na kar 25 odstotkov vseh sredstev za zdravstveno varstvo, hkrati pa se povečuje število zasebnih izvajalcev zdravstvenega varstva. Z reformami se napoveduje nadaljnje krčenje javnih sredstev za zdravstvo, zdravstvena oblast pa napoveduje ustanavljanje zasebnih zavarovalnic. Pri tem odkrito izjavlja, da si bodo državljani z več denarja lahko privoščili tudi več zdravstvenih uslug. Obenem kritizira zdravstvene domove in javne bolnišnice, češ da poslujejo manj učinkovito kot zasebniki in zasebne institucije, in poziva zlasti zdravnike v osnovnem zdravstvenem varstvu, naj se v čim večjm številu odločajo za zasebno izvajanje svoje dejavnosti.
Trditev o prednostih zasebnega izvajanja zdravstvenega varstva pred javnim ne drži. Povsod, kjer so izbrali to usmeritev, se je izkazalo, da so zasebni izvajalci sicer res bolj učinkoviti, kadar gre za njihove interese, slabo pa vplivajo na učinkovitost celotnega zdravstvenega sistema. Privatizacija zdravstva povzroča družbeno razslojevanje, povečuje stroške za zdravstveno varstvo, omejuje manj premožnim državljanom dostopnost do potrebnih zdravstvenih storitev in zmanjšuje finančno varnost bolnih.
Pobudniki Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ugotavljamo, da se privatizacija in komercializacija zdravstva izvajata brez soglasja državljanov. Sedanji razvoj dogodkov kaže, da se temu nereguliranemu in kaotičnemu procesu ni nihče sposoben učinkovito zoperstaviti. Zato menimo, da je čas, da se oglasimo državljani sami, da z javno izraženimi zahtevami, podprtimi s številčnostjo našega članstva, povemo, kakšno zdravstvo hočemo in pozovemo oblast, naj razgrne svoje načrte, prisluhne mnenju državljanov in izbere takšno zdravstveno politiko, ki jo bo podpirala večina državljanov.
Člani in članice Iniciativnega odbora za ustanovitev Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva vabimo vse državljane in državljanke, da pristopijo h gibanju in potrdijo svoje soglasje z načeli in cilji gibanja.
|
|
|
|
|
|