Gibanje, ki se mu je s podpisi pridružilo več kot 74.000 državljanov, je proučilo dokument NZS-2020, ki ga je nedavno predstavil minister za zdravje.

Gibanje ugotavlja, da javna razprava o predlogih, na osnovi katerih naj bi minister oblikoval dokument, ni bila transparentna. Prvotni dokument se kljub javni razpravi skorajda ni spremenil. Javnosti ni poznanih 49 v dokumentu omenjenih sogovornikov ministra, ki naj bi po ministrovih navedbah sooblikovali dokument. Njihovi predlogi javnosti niso bili predstavljeni, prav tako tudi ne razlogi, zaradi katerih naj bi bili njihovi predlogi upoštevani ali zavrnjeni.

Premalo transparentna priprava reformnega dokumenta ni skladna s priporočili WHO (World Health Organisation) in Evropske komisije ter vzbuja dvom o interesni obarvanosti predlogov. V dokumentu so poleg dobrih tudi mnogi sporni in nedodelani predlogi.

Sprememba financiranja zdravstva, ki ji je namenjena današnja novinarska konferenca, je potrebna. Zato Gibanje podpira prenos pravic iz dopolnilnega zavarovanja v obvezno zavarovanje. Odpraviti pa bi bilo treba naslednje pomanjkljivosti dokumenta:

1. Najbolj revnim in ranljivim je treba omogočiti dostop do zdravljenja

Rešiti je treba problem zdravstvenega varstva oseb, ki po dokumentu še vedno ostajajo brez zdravstvenega zavarovanja in ustreznega zdravljanja (tudi otrok, nosečnic, starejših,...). Vsak državljan Slovenije in vsakdo, ki biva v državi več kot 3 mesece, bi moral imeti po priporočilih WHO in Evropske komisije dostop do zdravljenja.

2. Slovenija naj ne bo več slab primer urejenosti področja poklicnih bolezni in poškodb pri delu

Rešiti je treba problem nepriznavanja poklicnih bolezni in poškodb pri delu, ki se ga dokument ne loteva. Z višjo prispevno stopnjo ter s plačevanjem stroškov rehabilitacije zaposlenih je treba kaznovati delodajalce, ki proizvajajo invalidne delavce.

3. Nekritično črtanje pravic iz javnih sredstev bi povzročilo nedostopnost zdravljenja najbolj ranljivim skupinam in bi lahko škodljivo vplivalo na zdravje prebivalstva

Po dokumentu bi se ukinilo kritje zdravstvenih storitev za nenujne reševalne prevoze, za zdraviliško zdravljenje in znižalo plačila zdravljenja z uvedbo terapevtskih paralel. Skupaj bi se ukinilo za 71,2 mio evrov pravic (11,7 mio evrov iz plačil obveznega in 59,5 mio iz plačil dopolnilnega zavarovanja).

• - Ukinitev pravic (prevozi, zdravilišče) bi povzročila nedostopnost nekaterih zdravstvenih storitev za revne in bolne. Leta 2009 je živelo v Sloveniji pod pragom tveganja revščine ali bilo socialno izključenih 339.000 državljanov (Eurostat), danes jih je verjetno okoli 380.000. Prav njim in bolnim, ki te zdravstvene pravice potrebujejo zaradi svojega socialnega ali zdravstvenega stanja, bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravljenja iz javnih sredstev.
• - Posledice uvedbe terapevtskih paralel na zdravje prebivalstva niso bile proučene in tudi ne predstavljene javnosti. Poznano je, da je lahko zamenjava zdravil zaradi varčevanja škodljiva za zdravje posameznika ali usodna za tiste, ki jemljejo več zdravil.

4. Ukinitev pogrebnin in mižanje pred razlikami med uradno in dejansko revnimi bi prizadeli najbolj revne

Ukinitev pogrebnin bi prizadela okoli 380.000 najbolj revnih prebivalcev Slovenije, zato je treba dogovoriti prenos kritja pogrebnin za najbolj revne na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predlagani prenos posmrtnin zajame zaradi prenizkega cenzusa revščine v državi le uradno in ne dejansko revne državljane. Uradno je za državo revnih okoli 56.000, v resnici pa bistveno več državljanov.

 5.      Odpraviti je treba še naslednje pomanjkljivosti predloga financiranja zdravstva:

- Nesprejemljiv je predlog uvedbe »socialne kapice« za najbolj premožne samozaposlene, družbenike in kmete, ki jim po dokumentu od nekega zneska dalje ne bi bilo treba plačevati prispevkov za zdravstvo. To je v nasprotju s stališči WHO in pravičnostjo financiranja zdravstva.

- Prispevke bi bilo treba plačevati tudi od dohodkov, ki jih pridobivajo predvsem najbolj premožni (avtorski honorarji, obresti, dobički,...).

- Zagotoviti je treba pravičnejšo plačevanje splošne participacije. V  zgornji davčni razred padejo osebe z letno davčno osnovo okoli 16.000 evrov in tudi najbolj premožni z letno davčno osnovo 40.000, 100.000 evrov in več. Predlagano financiranje je zato preveč v korist najbolj premožnih. 

   Za pravičnejšo razporeditev bremen financiranja, za poenostavitev in pocenitev zbiranja zneskov splošne participacije predlagamo obračun splošne participacije v obliki enake prispevne stopnje na dohodek po plačilu dohodnine. Socialno ogrožene naj se oprosti plačevanja splošne participacije in obveznega zdravstvenega zavarovanja.  Splošna participacija naj se plačuje tudi od dohodkov, ki jih pridobivajo predvsem najbolj premožni.

  S tem bi se ohranila nevtralnost na stroške dela in na konkurenčnost, povečala bi se pravičnost financiranja in zagotovilo bolj preprosto ter cenejše zbiranje zneskov splošne participacije.

- Prenos investicij iz proračuna v stroške ZZZS (40 mio evrov)  je nesmiseln in nesistemski predlog, ker javnim zavodom v lasti občin in države ne bi zagotavljal potrebnih investicij.

Dodatna sredstva za zdravstvene pravice najbolj ranljivih skupin prebivalstva je treba dobiti tudi z obračunom prispevkov od ostalih dohodkov, ki jih pridobivajo predvsem najbolj premožni, s pravičnejšim plačilom splošne participacije, z znižanjem marž farmacevtski industriji in lekarnam, z racionalizacijami pri organizaciji dela v zdravstvu, s preprečevanjem mešanja javne in zasebne dejavnosti in z višjimi plačili prispevkov delodajalcev, ki najbolj ogrožajo življenja in zdravje zaposlenih.

                                                      Kolegij Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva