Poslancem Državnega zbora RS

Političnim strankam

Socialnim partnerjem

Zadeva:  Cilji in zahteve Gibanja - potrebne spremembe na področju zdravstva

Spoštovani, v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva smo zaskrbljeni zaradi vse občutnejših posledic privatizacije in komercializacije zdravstva, ki so jo izvajale vlade, ministrstva in ZZZS v zadnjih dvajsetih letih. S tem so tisti, ki bi morali slediti javnemu interesu, delali v nasprotju z njim,  v nasprotju z usmeritvami Bele knjige EU in z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije in v neskladju z znanstvenimi dokazi, kakšno naj bo javno zdravstvo, da bo lahko služilo namenu, zaradi katerega ga financiramo iz javnih sredstev.

Trditev o prednostih zasebnega izvajanja zdravstvenega varstva pred javnim ne drži. Povsod, kjer so izbrali to usmeritev, se je izkazalo, da so zasebni izvajalci sicer res bolj učinkoviti, kadar gre za njihove interese, slabo pa vplivajo na učinkovitost celotnega zdravstvenega sistema. Privatizacija zdravstva povzroča družbeno razslojevanje, povečuje stroške za zdravstveno varstvo, omejuje manj premožnim državljanom dostopnost do potrebnih zdravstvenih storitev in zmanjšuje finančno varnost bolnih.

Pobudniki Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ugotavljamo, da se privatizacija in komercializacija zdravstva izvajata brez soglasja državljanov. Sedanji razvoj dogodkov kaže, da se temu kaotičnemu procesu ni želel nihče od odgovornih učinkovito zoperstaviti.

Ker se oblikuje koalicijska pogodba in nova vlada, vas seznanjamo z zahtevami in pričakovanji Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki se mu je v zahtevah s podpisi pridružilo več kot 74.000 državljanov in državljank Slovenije.

Politiko pozivamo k odgovornemu ravnanju. Zahtevamo, da prisluhnete mnenju državljanov in izberete takšno zdravstveno politiko, ki bo v javnem interesu in jo bomo državljani podpirali.

Kolegij Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva

Cilji in zahteve Gibanja:

 1. Javno zdravstveno varstvo je javna služba, namenjena skrbi za zdravje ljudi, ne pa dobičku izvajalcev - zato naj se izvaja v nepridobitnih organizacijskih oblikah

Javna zdravstvene dejavnost, ki jo opravljajo javni ali zasebni izvajalci, naj delujejo po načelu nepridobitnih organizacij, kar pomeni, da se mora ves presežek prihodkov nad odhodki organizacij, ki izvajajo javno zdravstveno službo, uporabiti za izboljševanje javnega zdravstvenega varstva zavarovancev. 

2. Le izjemoma vključevati zasebne izvajalce v javno mrežo

Nasprotujemo razgrajevanju zdravstvenih domov in bolnišnic z zmanjševanjem kadrov, programov in finančnih sredstev, s čimer se načrtno slabi javno zdravstvo v korist zasebnega. Zahtevamo odgovornost ministrov, vlad in odgovornih na ZZZS, ki so to v nasprotju z javnim interesom omogočali.

Država lahko vključuje zasebne izvajalce  v javno mrežo na primarni ravni  zdravstva le v odročnih krajih,  zelo oddaljenih od najbližjega zdravstvenega doma,  če ta zdravstveni dom ne  more stroškovno učinkovito pokriti osnovnih zdravstvenih potreb prebivalcev tega področja.

Na sekundarni ravni zdravstva  lahko država vključuje v javno mrežo zasebne izvajalce le v primerih in za čas, ko javne bolnišnice teh storitev ne bi mogle same izvajati zaradi prostorskih ali kadrovskih omejitev. Nesprejemljivo in po našem mnenju z znaki korupcije je podeljevanje koncesij in programov zasebnikom, ki so trgovci s programi, saj namesto njih opravljajo operacije ekipe javnih zavodov (bolnišnic) v prostorih javnih zavodov.

Nasprotujemo podeljevanju koncesij brez predhodno vzpostavljenih ustreznih standardov, regulacije in učinkovitega nadzora nad njihovim izvajanjem, ki bodo zadostno varovali bolnike in javni interes, ter brez predhodno sprejete mreže javne zdravstvene službe. Koncesijska pogodba mora vključevati enake finančne, delovne in druge obveznosti ter standarde dela, kot ti veljajo za javne zavode.

3. Ločiti javno od zasebne zdravstvene dejavnosti

Zahtevamo pravno, finančno in organizacijsko ločenost izvajanja javnega zdravstva od sistema zdravstvenega varstva, ki se izvaja na trgu. Zdravnik naj se odloči, ali bo delal v javni ali v zasebni zdravstveni dejavnosti.

4. Izboljšati organizacijo javnega zdravstva

Zahtevamo ohranitev in krepitev organizacije osnovnega zdravstvenega varstva v obliki javnih zdravstvenih zavodov. Podatki kažejo, da ima zdravstveno varstvo, kot ga že desetletja razvijamo v Sloveniji v okviru zdravstvenih domov in bolnišnic, primerjalno prednost pred zdravstvenim varstvom, ki ga izvajajo zasebniki.

Okrepiti pa je treba vlogo uporabnikov v svetih javnih zavodov in preko instituta varuha bolnikovih pravic, ki bi morali biti neodvisni od ministrstva in zdravstvenih ustanov.

Ukiniti pa je treba neracionalnosti, ki škodljivo vplivajo na učinkovitost javnih zavodov. V javnih zdravstvenih zavodih naj se ukine možnost sklepanja podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Za zaposlene v javnih zavodih, naj se uvede konkurenčna prepoved opravljanja enakega dela pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. 

Zahtevamo vzpostavitev in upoštevanje poklicnih in etičnih standardov ter dosledno izvajanje veljavne zakonodaje oziroma njeno spremembo in dopolnitev na področjih, kjer omogoča negospodarno rabo javnega premoženja, korupcijo, ustvarjanje neupravičenih dobičkov ter prikrito privatizacijo. Zahtevamo odgovornost za tiste, ki zakonov ne izvajajo ali jih kršijo.

Zahtevamo, da se učinkovitost zdravstva ocenjuje po izhodih zdravljenja in po pravočasnosti dostopa do zdravstvenih storitev za vse bolnike, ki te storitve potrebujejo.

5. Ponovno je treba vzpostaviti univerzalno zdravstveno varstvo, t.j. omogočiti dostop do zdravljenja  iz javnih sredstev vsem državljanom RS, ki bivajo v Sloveniji in tujcem, ki bivajo v Sloveniji več kot tri mesece

Zahtevamo pravično dostopnost do zdravstvenih storitev vsem državljanom RS in tistim tujcem, ki dalj časa bivajo v Sloveniji, kar pomeni enako dostopnost za vse ljudi z enakimi potrebami in večjo dostopnost za tiste z večjimi potrebami na načelih medgeneracijske solidarnosti.

Zahtevamo, da država z zakonom ali nacionalnim programom opredeli sveženj pravic, ki jih mora zagotavljati obvezno zdravstveno zavarovanje, pri čemer nasprotujemo zmanjševanju teh pravic in prenašanju finančnih bremen na zasebna sredstva prebivalcev. Če finančna vzdržnost sistema zahteva uvedbo doplačil, morajo biti le-ta sorazmerna finančnim zmožnostim posameznika. Nasprotujemo, da se obseg pravic iz javnih sredstev spreminja s spremembami splošnih aktov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pravice, ki jih krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, naj se prenese nazaj v košarico pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.

6. Zahtevamo soudeležbo državljanov pri odločitvah o zdravstvu

Zahtevamo, da vlada vsako nameravano spremembo v zdravstveni politiki predstavi državljanom v ustreznih dokumentih, ki bi omogočili najširšo javno razpravo, ne pa da državljane postavlja pred izvršena dejstva.

Zahtevamo svojo soudeležbo pri odločitvah, ki prav pri zdravju bolj kot na katerem koli drugem področju vplivajo na življenje vsakega državljana.

7. Železniški zdravstveni dom Ljubljana, ki je bil brezplačno prenesen na Holding Slovenske železnice d.o.o., ki je v 100 odstotni v lasti Republike Slovenije, naj se vrne v last države Slovenije

S tem namenom naj se najprej nemudoma prekliče sporni razpis za njegovo prodajo, saj gre pri tem razpisu po našem mnenju za ravnanje z očitnimi znaki korupcije in za ravnanje v zasebno korist in v škodo javnega interesa.